Preskoči na glavno vsebino

Predstavitev

Sledi mesta

16.08.2020

Vsebina projekta je nastala v okviru obogatitvenih dejavnosti s sofinanciranjem Mestne občine Ljubljana. Projekt je v vrtcu potekal v šolskem letu 2013/14 ob 2000-letnici Emone.

Ob raziskovanju vsebine smo se osredotočili na spoznavanje in raziskovanje Emone kot zgodovinskega mesta in začetnika naselbine današnje Ljubljane.

V projektu Sledi mesta so se otroci prvega (od 1 do 3 let) in drugega starostnega obdobja(od 3 do 6 let) ter strokovne delavke, vzgojiteljice podali na pot raziskovanja Emone. 

Najmlajši otroci so se z Emono srečevali zgolj preko materiala in sporočanja v tehnikah, ki so bile značilne za umetniško izražanje starih Rimljanov, obiskala jih je tudi lončarka, ki je z njimi izdelovala posodice za lučke. Manipulirali so z glino, lesom, lovorjem, kamni, peskom, keramiko … Gradili so mesta, ceste, obzidja, se navduševali nad mozaiki ter jih skušali tudi sami ustvarjati.

Starejši otroci so v projekt vstopili preko spoznavanja in raziskovanje Emone kot zgodovinskega mesta in začetnika današnje Ljubljane. Emono so tako najprej spoznavali kot zgodovinsko dejstvo. S tem namenom so se povezali z Mestnim muzejem Ljubljana, kjer so za otroke pripravili različne oglede in delavnice. Otroci so se srečali z vsemi stvarnostmi tega starega mesta, načinom življenja, časovno premico, urbanizmom … Iskali so ostanke rimskega mesta v Ljubljani in jih prepoznavali v današnjem času. Vživljali so se v življenje takratnega časa preko simbolne igre, naracije, metafor … V nadaljevanju so otroci Emono kot staro mesto povezali z današnjo Ljubljano. Na simbolični ravni so to naredili z iskanjem in puščanjem sledi, ki so od nekdanjega mesta ostale, hkrati pa ohranile povezavo z mestom, ki danes živi in deluje na tem prostoru. S tem namenom so se povezali z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, kjer so otrokom preko medija grafike, katerega princip je sled in repeticija, omogočili razmišljanje in delovanje v tej perspektivi.

Ime projekta Sledi mesta že samo sporoča glavni cilj, ki je bil iskanje sledi rimskega mesta in ukvarjanje z odtisi ter v nadaljevanju s sledmi, ki jih civilizacija iz preteklosti ali mi kot današnja družba puščamo našim zanamcem. Na tej točki so strokovne delavke dale velik poudarek moralnemu angažmaju otrok ter kritičnosti v smislu ravnanj in odnosa v razmerju do sočloveka in narave. Otroci so preko različnih delavnic z umetniki pridobivali izkušnje puščanja sledi in odtisa, ki ga ima mesto in jih lahko ustvari in pušča tudi človek. Otroci so preko fotografije iskali detajle v mestu, iščoč staro Emono. Nadgradnja vseh raziskovanj pa je bila delavnica z akademskim kiparjem, ki je otroke angažiral za ukvarjanje z današnjim časom v povezavi s puščanjem sledi in odtisov nas, ki živimo v tem času in ustvarjamo zgodovino našim zanamcem. Rimski steber je pripovedoval zgodovino rimskega imperija in simbolno, ko so otroci izdelali rimske steber, tudi vsebino njihovih srečevanj z različnimi zgodbami Emone. Najstarejši otroci so v zadnji fazi projekta iskali predmete, simbole, sporočila, ki govorijo o njihovih videnjih dobrega in slabega ravnanja in sporočajo o njihovem času, življenju, igri v vrtcu … Predmete so na prireditvi umestili v steber, ki bo tako simbolno pripovedoval zgodbo in morda enkrat zgodovino nas in otrok, ki z vso radovednostjo iščejo in raziskujejo našo preteklost in jo odtiskujejo v sedanjosti.

Kot rezultat projekta je v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom nastalo tudi 9 grafik, za katere so predloge pripravili otroci, matrice zanje in odtise pa tiskarski mojster. Vrtec Vodmat se je odločil, da jih podeli kot darilo, saj na nek način združujejo vizijo projekta, ki je zgodba, sled in odtis nekega mesta.

 

Ob koncu projekta smo v Mestnem muzeju pripravili praznovanje obeležitve 2000 let Emone in 40 let delovanja enote Klinični center Vrtca Vodmat.

Vodja projekta: pedagoginja Darja Štirn

Umetniki in kulturne ustanove: Mestni muzej Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center – MGLC, kipar Jure Markota, specialistka za kreativni gib in neverbalno komunikacijo Mojca Leben, lončarka Ana Haberman, pesnica in pevka Tamara Kranjec, fotografa Jure Kravanja in Tadej Bernik

Strokovni delavci iz vrtca: Dunja Srdarev, Sanja Nenadić, Ula Mlakar, Uroš Lomšek, Fanči Jagunič, Lili Anderlič, Alenka Cegnar, Katarina Munda Udovič, Tana Radan, Ivana Razmoska, Darja Jeras, Irena Kraljič, Ana Rački, Jana Trobec, Teja Zavec, Nataša Lovko Završnik, Snežana Padjen, Petra Jagrič, Urška Kavčič, Vesna Pantič, Sabina Osojnik, Nevenka Jančar, Marijana Furlan, Teja Rus

 

Več o projektu si lahko preberete v članku Sanje Nenadić z naslovom Sledi mesta, ki je bil objavljen v zborniku 11. strokovnega posveta dobrih praks v vrtcih Supra: Umetnost v vrtcu, 2015, str. 198