BIBA SE RAZGIBA Z ŽOGAMI

Pa naj vam najprej predstavimo pracvljico: 

Na zgodnje nedeljsko jutro se iz jajčeca izleže drobna in zelo lačna biba. Nato išče nekaj za pod zob. Naslednjih pet dni, od ponedeljka do petka, zelo lačna biba poje vse večjo količino okusnega sadja – eno jabolko v ponedeljek, dve hruški v torek, tri slive v sredo, štiri jagode v četrtek in pet pomaranč v petek. Po vsej tej zaužiti hrani je biba še vedno lačna, zato v soboto poje še kos čokoladne torte, kornet od sladoleda, kislo kumarico, rezino sira in rezino salame, liziko, kos češnjeve pite, klobaso, kolaček ter rezino lubenice. Tisto noč jo zaradi nezdravega prenajedanja zaboli trebuh. Da bi si opomogla od sobotnih želodčnih bolečin, zelo lačna biba v nedeljo poje en drevesni list in potem se počuti veliko bolje. Ni več majhna in lačna, zdaj je velika in debela biba. Okoli sebe zgradi hišico – zapredek. V njem ostane dva tedna, potem pa vanj pregrizne luknjo in se skobaca ven. Končno se preobrazi v velikega, lepega, večbarvnega metulja.

In kaj smo počeli:

→ peli pesmice o žogi in se z njimi igrali, se pozdravljali, tako, da smo si jih kotalili;

→ potiskali žoge- jajčeca proti soncu, kjer so se razvile v bibo;

→ lovili žoge, kot se lovijo bibe;

→ kotalili žoge kot lačne bibe proti hrani, katero biba pregrizne;

→ prenašali žoge kot site bibe v njeno hišico – zapredek;

→ bibe so se izlegle v lepe metulčje in zaplesali smo ples metuljev.