Jurjevo in običaj jurjevanja

Jurjevo je slovenski praznik, ki ga praznujemo 23. aprila; v preteklosti so ga ponekod praznovali tudi dan kasneje - 24. aprila. Na jurjevo so naši predniki proslavljali pomlad, saj v tem času narava ozeleni, cveteti začnejo drevesa ter druge rastline. Pašniki spet postanejo zeleni, kar kliče po začetku paše, tako da so pastirji v času jurjevega prvič po zimi peljali živino na pašnike.

Z jurjevim pa povezujemo tudi Zelenega Jurija, ki je folklorni lik - lik, ki je del slovenske ljudske umetnosti. Zeleni Jurij je oblečen v zelene veje, v roki pa ima zeleno brezo, na katero so nekoč navezali rdečo pentljo in jo okrasilli z rdečimi trakovi; ljudje so nekoč verjeli, da rdeča barva odganja zle duhove.

Z jurjevim je povezano veliko običajev; najpogostejši je običaj jurjevanja - ples in petje. Skupina moških je s tistim, ki so ga izbrali za Zelenega Jurija, hodila po vasi in pred hišami pela ter plesala. Prosili so za darove. V primeru, da jim katera družina ni dala darov, so njihovo hišo prekleli. Zeleni Jurij je na vrata hiš zatikal zelene veje, ki naj bi družinam prinašale srečo in dobro letino. Bila je velika sramota, če družina ni dobila zelene veje. 

Običaj jurjevanja je danes najbolj ohranjen v Beli Krajini.